Opis programske skupine

Raziskovalne skupine v okviru programa Biologija rastlin

Povzetek programa

Ohranjanje biodiverzitete je osnova trajnostnega razvoja in strateški cilj ter izziv za prihodnost Slovenije. Z ratifikacijo Konvencije o biološki raznovrstnosti so določila Konvencije postala tudi pravno zavezujoč okvir, s katerim se je Slovenija zavezala k izpolnjevanju ciljev na način predviden v Konvenciji. Predpogoj za ohranitev biodiverzitete je razumevanje njenega pomena, ki ga omogočajo raziskave na habitatni, vrstni in genski ravni. Da bi to dosegli, vključuje program Biologija rastlin raziskave biodiverzitete slovenskih rastlin, s poudarkom na rastlinah ekstremnih habitatov, kot so soline, mokrišča, zelo onesnažena območja. Nadaljujemo z raziskavami endemičnih rastlin in rastlin z rdečega seznama svetovno ogroženih vrst, ki ga vodi IUCN. Mnoge vrste z evropskih rdečih seznamov na območju Slovenije niso ogrožene. Tem bomo posvetili posebno pozornost, saj je Slovenija morda zanje še edini preostali življenjski prostor. Za najbolj ogrožene rastlinske vrste bomo predlagali, poleg habitatnega varstva (in situ) tudi varovanje ex situ ali bomo omogočili njihovo varovanje na nadomestnem rastišču.

Dolgoročno spremljanje sprememb v ekosistemih je pokazalo, da je upadanje biodiverzitete največkrat posledica človekovega delovanja. Ta se med drugim kaže tudi v namernem ali nenamernem uvajanju tujih vrst v naravne habitate, kar lahko prizadene celovitost ekosistemov, saj se nekatere vrste naturalizirajo ali postanejo invazivne. Tujerodne vrste lahko nadomestijo nativno floro in vplivajo na pretok energije in kroženje snovi v ekosistemu. Čeprav je antropogeni vpliv pri bioinvaziji pomemben, pa še ne poznamo jasnega odgovora na vprašanje, kaj naredi neko vrsto invazivno. V okviru programa bomo poskušali določiti ekološke dejavnike in genetske danosti, ki omogočijo nekaterim tujerodnim vrstam, da postanejo invazivne.

Ekstremna rastišča so zaradi specializiranosti organizmov še bolj ranljiva, zato je ugotavljanje sprememb na teh rastiščih neke vrste "early warning system"- sistem za zgodnje prepoznavanje.V programu raziskujemo mehanizme, ki rastlinam omogočajo prilagajanje na različne naravne dejavnike (npr.: slanost, spremembe vodostaja) ali vplive zaradi človekovega delovanja (onesnažila, UV-B sevanje). Selekcijski pritiski v takih ekosistemih imajo za posledico, da preživijo (so uspešni) le zelo strpni ali dobro prilagojeni organizmi. S spoznanji o mehanizmih, ki sprožijo odzive na različnih ravneh lahko prispevamo tudi k učinkovitejši fitoremediaciji podobnih rastišč. Pri proučevanju prilagoditvenih mehanizmov nas zanimajo tudi fiziološki in biokemijski vidiki povezav rastlin z mikoriznimi ali patogenimi glivami in spojine, ki se sintetizirajo, kot odgovor rastline na njihovo prisotnost. Take spojine bi potencialno lahko uporabili kot nove biotehnoško uporabne biomolekule. Na osnovi raziskav odziva rastlin na stresne dejavnike bomo poskušali določiti parametre, ki bi bili uporabni kot kazalci pri dolgoročnem sledenju sprememb v ekosistemih.

Del raziskav programske skupine je vezan na temeljne študije encimov vključenih v metabolizem sladkorjev pri koruzi, z dolgoročnim ciljem izboljšave gospodarsko pomembnih rastlin.

Podpora raziskavam programa Biologija rastlin so tri infrastrukturne enote, ki delujejo v okviru programske skupine. Botanični vrt je edina univerzitetna ustanova v Sloveniji, ki opravlja vse funkcije botaničnega vrta: vzdržuje živo gensko in semensko banko, znotraj katerih so posamezne zbirke endemitov, ogroženih vrst našega geografskega območja, rastline s klasičnim nahajališčem na našem ozemlju in kulturno-zgodovinsko pomebne rastline. V vrtu je 4500 vrst, podvrst in oblik rastlin. Drugo infrastrukturno enoto predstavlja herbarijska zbirka, ki je s 150 000 polami največja tovrstna zbirka v državi. Tretja enota je glivna banka Katedre za fiziologijo rastlin, ki deluje v okviru zbirke industrijskih mikroorganizmov Biotehniške fakultete.

©2002-2014 Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin | Postavitev strani je omogočilo Društvo študentov biologije