Potrebščine

• mehki temno zeleni listi (špinača, blitva, regrat ipd.)
• kuhinjski mešalnik ali terilnica
• etanol
• kozarček ali čaša
• epruveta, fiola ali majhna steklenička
• baterija (lučka)
• bel papir ali druga bela podlaga

Namen poskusa

Poskus prikaže, da molekule klorofila vsrkajo svetlobno energijo.

Izvedba poskusa

Za pripravo raztopine klorofila uporabimo tanke temno zelene liste, ki jih narežemo na manjše kose in zmeljemo v kuhinjskem mešalniku ali zdrobimo v terilnici. Drobno sesekljanim listom dodamo malo etanola, tako da dobimo precej gosto kašo tkiva. Pustimo nekaj časa stati, ob občasnem mešanju in mečkanju. Dobljeno zeleno raztopino prefiltriramo v čašo ali odpipetiramo samo raztopino brez koščkov tkiva s pomočjo kapalke.

Raztopino klorofila prelijemo v epruveto ali majhno stekleničko. Ogledamo si barvo raztopine pri dnevni svetlobi. Nato stekleničko položimo na belo podlago v temnem prostoru in od blizu osvetlimo z baterijo. Opazimo, da raztopina temno rdeče sije. Ob opazovanju sence stekleničke ugotovimo, da klorofil prepušča zeleno svetlobo (zelena senca raztopine klorofila), drugih valovnih dolžin vidne svetlobe pa ne.

Ugotovitve

Klorofil je zeleno barvilo, ki vsrka sončno svetlobo pri fotosintezi. Molekula klorofila ima sposobnost, da vsrka svetlobno energijo in vsrkano energijo tudi odda. Klorofil prepušča zeleno svetlobo, druge valovne dolžine vidne svetlobe (modro in rdečo svetlobo) pa vsrka.

Dodatna razlaga

V listu (kloroplastu) klorofil vsrka svetlobno energijo in nato energijo preda drugim molekulam fotosintetskega aparata, ki energijo končno vežejo v sladkorje. Klorofil vsrka predvsem modro in svetlo rdečo svetlobo, zeleno pa odbije, zato se nam zdi klorofil zelene barve.

V alkoholnem ekstraktu lista je fotosintetski aparat uničen, tako da ob klorofilu ni drugih molekul, ki bi lahko sprejele energijo od klorofila. Klorofil tako vsrkane energije ne preda drugim molekulam, ampak jo odda kot svetlobno energijo (rdeče sevanje). Pravimo, da klorofil fluorescira.

Snovi, ki imajo sposobnost fluoresciranja, vpijejo fotone (žarke) z določeno valovno dolžino, sprejeto energijo pa nato oddajo kot foton (žarek) z večjo valovno dolžino. Če je valovna dolžina oddanega fotona v območju vidne svetlobe, opazimo, da snov seva svetlobo. Klorofil je fluorescentna snov - vpija predvsem modro in svetlo rdečo svetlobo in oddaja temno rdečo svetlobo.

Klorofil fluorescira tudi pri dnevni svetlobi. Vendar je fluorescentno sevanje zelo šibko v primerjavi s svetlobo v okolici, zato ga ne opazimo in se nam klorofil zdi zelene barve.

Pripravimo čim bolj koncentrirano (temno zeleno) raztopino klorofila. Rdeča fluorscenca je najbolj vidna pri koncentrirani raztopini klorofila - ob osvetlitvi z baterijo je opazna tudi v svetlem prostoru. Preizkusimo lahko tudi raztopino klorofila, razredčeno z etanolom. Pri osvetljevanju v temnem prostoru je fluorescenca najbolj vidna, če držimo baterijo zelo blizu stekleničke.

Učne povezave

• Fotosinteza - energetske pretvorbe, spekter absorpcije svetlobe pri klorofilu
• Barva in valovna dolžina svetlobe
• Fluorescenca
• Rastline nas varujejo pred ultravijolično svetlobo (poskus; fluorescenca kinina)

Avtor te strani: Barbara Vilhar

Zadnja sprememba strani: 17.05.2005