Katedra za botaniko

ZELENI ŠKRAT preganja rastlinsko slepoto

  Zeleni škrat    Poskusi sam    Radovednež    Drobnogled    Kino 
  Študentov škrat    Ropotija    Povezave    Išči 

Kaj je to - rastlinska slepota?

Radovednež

Radovednež

Rastline so dolgočasni in nekoristni zeleni stvori.

Verjetno se vsaj malce strinjaš s tole trditvijo. Celo Zeleni škrat se včasih zaloti pri tovrstnih mislih, čeprav se njegovo življenje vrti okoli rastlin in je tako gotovo nadpovprečni rastlinski navdušenec. Do rastlin imamo ljudje in škratje pač poseben odnos – ne razumemo jih preveč dobro, vsaj ne kar tako brez truda. Mi smo živali, one pa rastline. In ena izmed težav z rastlinami je, da nikoli nikamor ne grejo, kar tam nekje "stojijo" in nič ne delajo. No ja, menda rastejo, ampak ne dovolj hitro, da bi mi to opazili, kadar jih pogledamo. Mogoče delajo še kaj drugega, ampak vidi se pa nič. In tako pogedamo kam drugam, recimo tja, kjer nekaj miga.

Nesposobnost ljudi, da bi v svojem vsakdanjem življenju rastline opazili in jih ustrezno cenili, je tako splošno razširjena, da si je prislužila celo znanstveno ime - "rastlinska slepota". Ljudje, ki trpijo za rastlinsko slepoto, se ne zavedajo pomena rastlin za življenje na našem planetu in za preživetje človeštva, ne cenijo enkratnih in biološko posebnih lastnosti organizmov, ki jih uvrščamo med rastline, in neutemeljeno menijo, da so rastline pač manjvredne kot živali in tako nevredne človekovega upoštevanja in spoštovanja.

Skoraj neopazno je epidemija rastlinske slepote dobila svetovne razsežnosti. Rastline povsod izginjajo iz učnih načrtov na vseh ravneh izobraževanja. Zeleni škrat študentom biologije svetuje uporabo več univerzitetnih učbenikov v angleškem jeziku, saj je izdaja tovrstne knjige v slovenščini prej znanstvena fantastika kot izvedljiv projekt. Vendar tudi angleški učbeniki drug za drugim usihajo brez ponatisa ali posodobljene izdaje. Novih učbenikov že nekaj časa ni. Učbenik, ki je pred leti prejel več prestižnih nagrad in tako sodi med botanične uspešnice, se je nenadoma stanjšal z 900 strani na 550 strani.

Iz navedenih dejstev lahko sklepamo, da sodobna človeška družba, podkrepljena z veličastnim tržnim gospodarstvom, pač ne potrebuje več botanike - znanosti o rastlinah. Pa vendarle, zgolj zaradi zvedavosti, posvetimo malce pozornosti dvema nabolj drobcenima in neopaznima pojavnima oblikama rastlin v širšem pomenu besede: modrozelenim cepljivkam in rastlinskemu planktonu. Če bi rad videl predstavnike teh dveh skupin organizmov, ki ju druži majhnost in sposobnost opravljanja fotosinteze, boš moral uporabiti mikroskop. Pa vendar ti vsak biolog brez težav lahko pojasni, zakaj ti organizmi, ki jih verjetno še nikoli nisi res videl ali opazil, prispevajo več k dolgoročnemu nadaljevanju življenja na našem planetu kot vsi sesalci skupaj.

Poglavitni čudež rastlin je namreč to, da so neverjetno učinkovite žive tovarne – znajo izvajati fotosintezo. O fotosintezi smo se vsi učili v šoli, in verjetno nam je vsem nekam neprijetno ob spominih na piflanje kemijskih enačb, ki jih nismo prav dobro razumeli. Pa vendar razmislimo še enkrat, kaj fotosinteza v resnici dela. Za fotosintezo rastlina potrebuje tovarno, nekakšen tekoči trak, ki ga imenujemo »fotosintetski aparat« - klorofil, druga barvila, različne beljakovine, membrane, molekularne črpalke itd. Ampak rastlina fotosintetski aparat, kloroplast, tako ali tako ima, saj se je razvil z evolucijo in je temeljna značilnost rastlin. Kot vsaka tovarna tudi rastlina za proizvodnjo (fotosintezo) potrebuje vir energije in surovine. Svetlobno energijo, ki poganja fotosintetsko tovarno, velikodušno in zastonj prispeva naše Sonce. Surovine so pa tudi kaj lahko dosegljive – ogljikov dioksid, ki je plinasta sestavina našega ozračja, in malo vode. Svetloba, ogljikov dioksid, voda, biološki tekoči trak – in nastanejo sladkorji. Gospodarski čudež!

Če se še vedno sprašuješ, o kakšnem čudežu govorim, se ozri okoli sebe in najdi kos lesa. Verjetno sediš na lesenem stolu ali za leseno mizo ali za lesenimi vrati ali nad lesenim parketom. Poglavitna sestavina lesa je celuloza, ki je sestavljena iz sladkorjev, ti pa so nastali s fotosintezo. Približno 93% mase snovi, ki sestavlja tvoj kos lesa (ogljik in kisik), prihaja iz ogljikovega dioksida, in preostalih 7% (vodik) iz vode. To pa pomeni, da velikanski delež mase tvojega kosa lesa, skoraj vso maso, predstavlja bivša plinsata sestavina ozračja, ki jo je rastlina nekako pretvorila v trdno snov, celulozo. Rastlina torej zna pretvotiti "zrak" (ogljikov dioksid) v trdno snov (les), in mi tega sploh ne opazimo. Rastlina ta čudež izvaja vsak dan v popolni tišini, kot da ne bi v njej delovala neverjetna tovarna. Če smo čisto odkriti, fotosintetski tekoči trak potrebuje še nekaj drugih surovin v majhnih količinah, namreč različne mineralne snovi. Toda tudi te surovine rastline izčrpajo iz prsti, v katero so pritrjene.

Predstavljaj si, da svoj kos lesa odneseš ven in zakuriš. Še bolje, spomni se zadnjega kresovanja, na katerem si bil. Ko les gori, poteka pravzaprav kemijska rekcija, nasprotna fotosintezi. Energija, nakopičena v lesu, nas greje, večina mase lesa pa se povrne v plinast ogljikov dioksid. Enenrgija, ki se sprošča ob gorenju lesa, je svetlobna energija, ki jo je drevo ujelo v listih med fotosintezo in kasneje dolgotrajno vskladiščilo v lesu. Ob kresu, ki je tako vroč, da se mu ne moremo približati, nas greje sproščena energija Sončevega sevanja (svetlobe), ki so jo rastline vskladiščile med fotosintezo.

Lahko si samo želiš, da bi obstajale delnice za planetarno rastlinsko korporacijo, in da bi bil ti lastnik ene same samcate delnice tega podjetja. Nikoli ti ne bi bilo treba iti v službo. Vlak tovornih vagonov, natovorjenih z ekvivalentom sladkorjev, ki jih v enem samem letu s fotosintezo proizvedejo rastline na našem planetu, sega približno petdesetkrat do Lune in nazaj.

pouk botanike

Čudež rastlinske tovarne se ne konča pri sladkorjih, celulozi in lesu. Rastline neposredno ali posredno s fotosintezo iz ogljikovega dioksida iz ozračja ter vode in mineralnih snovi, ki jih črpajo iz prsti, poizvedejo vse snovi, ki sestavljajo njihovo telo. Med proizvode fotosinteze sodijo različni ogljikovi hidrati (sladkorji, škrob), beljakovine, maščobe (rastlinska olja), vitamini, mlečki, alkaloidi in druge za človeka zdravilne oz. strupene snovi. Nekatere izmed snovi, ki nastajajo med fotosintezo, znamo sintetizirati v kemijskem laboratoriju iz preprostih surovin. Vendar je sinteza teh spojin večinoma zapletena in draga. Zaenkrat v naših laboratorijih in tovarnah ne znamo niti približno posnemati energetske in surovinske skromnosti rastlinske celice in njene izjemne sposobnosti za sintezo različnih spojin.

O fotosintezi še nismo povedali vse resnice. Stranski proizvod fotosinteze je kisik. Večina organizmov, ki danes živijo na našem planetu, potrebuje kisik za celično dihanje. Celo rastline porabijo del kisika, ki ga same sprostijo med fotosintezo, za celično dihanje. Od kisika smo odvisni tudi ljudje.

Rastline so za človeka in za ekosistem tako pomembne, da vseh njihovih prispevkov sploh ni mogoče našteti. Nekaj jih je zbranih na strani Zakaj so rastline pomembne za človeka?

Rastline ter snovi in izdelke rastlinskega izvora jemo, pijemo in dihamo, z njimi se zdravimo, umivamo in dišavimo, vanje se oblačimo in obuvamo, na njih sedimo in spimo, z njimi se ogrevamo in poganjamo naša vozila, po njih pišemo in z njimi plačujemo. Pa vendarle rastlin skorajda ne opazimo.

Če bi rastline govorile, bi verjetno zmajevale z listi, češ da ne razumejo, zakaj mi celo življenje bezljamo naokrog, ko se da vendar čisto spodobno živeti na enem mestu. Če bi bile tako domišljave kot ljudje, bi celo trdile, da so one naši gospodarji in ne obratno. V resnici ni nobena oblika življenja gospodar, druga pa suženj ali nepomemben privesek. Vsi organizmi na Zemlji so del biosfere, in so tako usodno povezani med seboj. Vsak organizem ima svojo vlogo v spletu življenja.

Za konec si bo Zeleni škrat dovolil malo, pa ne preveč, pretiravanja: brez rastlin smo ljudje in škratje lačni, žejni, goli, bosi, brez strehe nad glavo in brez kisika. Kadar ti bo dolgčas, se sprehodi po svojem stanovanju in preuči, kje vse se rastline sodelujejo v tvojem vsakdanjiku. Poglej okoli sebe skozi rastlinska očala, odpri omare, shrambo, hladilnik, kopalnico. Če si boš svoje ugotovitve zapisoval, boš potreboval kar nekaj rastlinskega papirja, pa mogoče tudi svinčnik z rastlinskim držalom. Zgolj zaradi nepristranskosti, ponovi to vajo z živalskimi očali. Mogoče boš ugotovil, da ima tudi “butasto stanje na mestu” nekakšen življenjski čar.

Avtor te strani: Barbara Vilhar

Zadnja sprememba strani: 20.08.2005

Zeleni škrat    Poskusi sam    Radovednež    Drobnogled    Kino    Študentov škrat    Ropotija    Povezave 

Kdo je Zeleni škrat?   Avtorji in pravica do uporabe   Piši Zelenemu škratu                                Išči