Kaj je to - živi fosil?

Radovednež

Izraz "živi fosil", ki ga je pred 150 leti prvi uporabil Charles Darwin, v biologiji nima čisto natančno določenega pomena. Običajno s tem izrazom označimo organizme, za katere smo na osnovi fosilnih ostankov ugotovili, da so imeli dolge milijone let zelo podobno obliko telesa in druge značinosti. Najpomembnejša značilnost živih fosilov pa je, da so znanstveniki sprva menili, da so ti organizmi izumrli, nato pa so odkrili, da v resnici nekje na svetu še živijo. Zeleni škrat je med rastlinami našel tri zelo slavne žive fosile, ki vsi sodijo v skupino golosemenk - torej so sorodniki današnjih cipres, smrek in borov.

Najdlje poznan rastlinski živi fosil je drevo ginko (z latinskim znanstvenim imenom Ginkgo biloba). Ta drevesa danes marsikje, tudi v Sloveniji, gojimo v parkih. Ima nenavadne pahljačaste liste, katerih oblika se ni spremenila že 200 milijonov let. Ginko je bil prevladujoče drevo v juri, torej v času, ko so bili najpomembnejša skupina živali dinozavri! Ginko so začeli gojiti na Kitajskem in Japonskem okoli leta 1100; v teh deželah so ginko uporabljali tudi v zdravilstvu. Ginka so prinesli v Evropo na začetku 18. stoletja in kmalu je postal vrtnarska in znanstvena senzacija. O njem je na primer leta 1815 napisal pesem nemški pesnik in naravoslovec J.W. Goethe. V tem času so menili, da ginko nikjer na svetu ne raste več v divjini ter da obstajajo samo gojena drevesa. Vendar so nato na vzhodnem Kitajskem našli gozd, v katerem so rastla drevesa ginka. To najdbo so potrdili v 1920. in 1930. letih. Še danes ni povsem jasno, ali so bila ta drevesa nasajena, vendar je najbolj verjetno, da ginko v divjini ni nikoli izumrl.

Ginko v Botaničnem vrtu na Dunaju je dvesto let staro drevo (levo). Drevesa ginka so živela že v času, ko so bili glavna živalska skupina dinozavri. Na sliki desno je okostje tiranozavra (Tyrannosaurus rex - starost fosila 67 milijonov let; Field Museum, Chicago, ZDA).

Fosilni odtisi listov ginka, stari 55 milijonov let (levo; Field Museum, Chicago, ZDA), so zelo podobni listom danes živečih ginkov (desno).

Drugi zanimiv živi fosil med rastlinami so drevesa vrste metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides). To vrsto, ki je sprva veljala za izumrlo, so na osnovi fosilnih ostankov prvič opisali  leta 1941. Znani fosilni ostanki metasekvoje so stari od 20 do 100 milijonov let, našli pa so jih na različnih delih severne poloble od Evrazije do Severne Amerike. Leta 1943 so kitajski botaniki v osrednji Kitajski našli nenavadno živo drevo, za katerega so šele tri leta kasneje ugotovili, da je predstavnik metasekvoje. Vendar presenečenj še ni bilo konec. Leta 1947 so blizu prvega odkritega živega drevesa metasekvoje našli naravni gozd, kasneje pa so v bližini potrdili še nekaj nahajališč te vrste. Že leta 1947 so začeli kitajski znanstveniki pošiljati semena metasekvoje znanstvenikom in botaničnim vrtovom po svetu. Tako je danes metasekvoja cenjeno gojeno drevo.

Tretji rastlinski živi fosil pa je volemija (Wollemia nobilis). Najstarejši znani fosilni ostanki te vrste so stari 90 milijonov let, vendar znanstveniki domnevajo, da je vrsta verjetno obstajala že pred 200 milijoni let - je torej približno tako starinska kot ginko in je najverjetneje obstajala že v času dinozavrov. Še pred kratkim so botaniki menili, da je volemija izumrla pred 2 milijoni let. Leta 1994 je živa drevesa te vrste našel David Noble v avstralskem Nacionalnem parku Wollemi, približno 150 km od Sydneya. David Noble je bil zaposlen kot vodič po parku in je nenavadna drevesa opazil, ko je vodil skupino turistov. To je bilo eno največjih botaničnih odkritij v 20. stoletju - pravzaprav podobno temu, da bi nenadoma nekje našli živega dinozavra.

Wollemia nobilis v Botaničnem vrtu na Dunaju.

V naravi raste manj kot 100 dreves, zato so volemijo takoj po odkritju razglasili za ogroženo vrsto. Natančna lega njenega nahajališča je strogo varovana skrivnost in le redkim botanikom je dovoljen ogled dreves v naravi. Vodstvo parka Wollemi želi preprečiti, da bi obiskovalci in tatovi uničili in pokradli divja drevesa. Zanimanje za volemijo je namreč veliko - drevesa bi radi imeli posajena tako botanični vrtovi kot zbiralci in ljubitelji. Že vse od odkritja si znanstveniki prizadevajo namnožiti drevesa volemije. Botaniki, ki skrbijo za prihodnost divje volemije, upajo, da bo volemija postala splošno razširjeno gojeno drevo. S tem bi postala divja drevesa nezanimiva za tatove.

23. oktobra 2005 so bila mlada drevesca volemije, ki so jih namnožili v drevesnici, prvič naprodaj. Na dražbi v Avstraliji so prodali 292 volemij; ljubitelji rastlin so za posamezno drevo odšteli od 2000 do 7000 avstralskih dolarjev. Denar, zbran s prodajo volemij, bodo uporabili za nadaljno razmnoževanje te vrste v drevesnicah in za zaščito volemije in drugih ogroženih vrst na njihovih naravnih nahajališčih.

Zeleni škrat si je mlado volemijo ogledal v Botaničnem vrtu na Dunaju in bila mu je zelo všeč. To drevesce je Botaničnemu vrtu leta 2004, ob praznovanju njegove 250-letnice, podarila avstralska vlada. Tako kot v drugih botaničnih vrtovih, kjer volemijo že gojijo, tudi na Dunaju kletka ščiti drevo pred trganjem vejic in krajo. V Botaničnem vrtu je volemija razstavljena le začasno - kmalu jo bodo preselili na stalno mesto v znameniti dunajski rastlinjak Palmenhaus.

 

Delavnica za obdelavo fosilov. Okamenele fosile znanstveniki
obdelajo in obrusijo (Field Museum, Chicago, ZDA).

 

Časovni stroj

 

Opomba: Zeleni škrat je v nekaterih učbenikih prebral, da je ginko preživel zgolj kot gojeno drevo v svetiščih Daljnega Vzhoda. Ta trditev ne drži. Kot je zgoraj pojasnjeno, so ginko na Kitajskem in Japonskem zelo cenili zaradi njegovih užitnih semen in zdravilnih učinkovin, zato so  ga gojili tudi izven svetišč. Poleg tega verejtno v naravi ginko ni nikoli povsem izumrl, saj obstajajo nahajališča tega drevesa v gozdovih vzhodne Kitajske.

Povezave

• The Ginkgo Pages: več o ginku (v angleščini, nemščini, francoščini, španščini); seznam nekaterih dreves ginka v Sloveniji
• Dave's Garden - Images of Dawn Redwood: slike metasekvoje
• Drevo iz dobe dinozavrov (Jože Bavcon): članek o volemiji (v slovenščini)
• The Wollemi Pine: stran o volemiji (v angleščini)
• The Wollemi Pine - Photo Gallery: slike volemije, tudi na naravnih nahajališčih
• Botanic Gardens Trust - Wollemi Pine: stran o volemiji (v angleščini)
• Sue at the Field Museum: več o tiranozavru, ki je prikazan na zgornji sliki (v angleščini)
• Wayne's Word - Plants of Jurassic Park: o rastlinah, ki so uspevale v času dinozavrov (v angleščini)

Avtor te strani: Barbara Vilhar

Zadnja sprememba strani: 24.10.2005